Zgodovina društva
Začetki kulturnega udejstvovanje v Pekrah in Limbušu segajo v sredino 19. stoletja, ko je bila v Limbušu ustanovljena Družba za branje slovenskih bukvic. Prav majhni naselji na obrobju Maribora sta bili nato v drugi polovici 19. stoletja prizorišče precejšnjega nacionalnega »prerivanja« med Nemci in Slovenci. V Pekrah je namreč leta 1882 prišlo do ustanovitve Schulvereinske šole namenjene ponemčevanju slovenskih otrok. Proti temu pa so jasno nastopili slovenski narodni buditelji iz širše okolice. Morda je prav ta »boj« za slovensko jezikovno in nacionalno enakopravnost v naslednji generaciji, ki je pričela ustvarjati v obdobju po koncu prve svetovne vojne in nastanku jugoslovanske državne tvorbe prebudil željo po intenzivnejšem kulturnem delovanju. Pekrskim gasilcem (ustanovljeni 1890) s svojo »pleh muziko« se je v obdobju med obema svetovnima vojnama v Limbušu pridružilo še Sokolsko društvo, v katerem je med letoma 1935 in 1941 delovala tudi knjižnica. Med letoma 1926 in 1939 je knjižnica delovala tudi v Pekrah v okviru tamkajšnjega prosvetnega društva.
Obnova kulturnega življenja po drugi svetovni vojni
Kulturno ustvarjanje v naših krajih so nato prekinili temni oblaki, ki so se po letu 1939 zgrnili nad Evropo in svetom. Šele čas po koncu druge svetovne vojne je prinesel nov zagon širšemu družbenemu udejstvovanju v Pekrah in Limbušu. Nova jugoslovanska država je namreč podpirala tudi kulturno udejstvovanje preprostega človeka. Na tej podlagi so pričela na Slovenskem nastajati mnoga družbeno-prosvetna-društva. Povojni čas je tako tudi v Pekrah prinesel začetke kulturnega ustvarjanja. Leta 1948 je v kraju pričela delovati knjižnica, Anica Kalič, v predvojnem času dejavna v sokolskem gledališču v Limbušu, je v Pekrah s pionirji in mladinci pričela pripravljati razne enodejanke, ki so jih uprizarjali na krajevnih proslavah. Toda širša kulturna dejavnost v kraju je za svoje delovanje potrebovala primerne prostore, ki jih Pekre v obdobju po drugi svetovni vojni niso premogle. Zaradi tega so krajani stopili skupaj in s prostovoljnim udarniškim delom zgradili kulturni dom z veliko dvorano. Ko so bile dane možnosti za kulturno udejstvovanje, je bilo 8. februarja leta 1853 ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo Svoboda. Datum občnega zbora seveda ni bil izbran po naključju. Narodno in kulturno zavedni Pekrčani, pod vodstvom prvega predsednika društva Antona Kimovca so Prešernov dan izbrali za tisti simbolni trenutek, ko je zaživelo društvo.
Razcvet in ponovni vzpon kulturnega društva
Že ob ustanovitvi leta 1953 je v okviru DPD Svoboda delovalo devet sekcij: dramska, filmska, pevska, lutkarska, tamburaška, folklorna, šahovska, knjižničarska in ljudska univerza. V domu kulture je tako pričela delovati pisana »kulturna« zasedba, ki je v kratkem času Pekre postavila na zemljevid kulturnega udejstvovanja v širši regiji. Društvo je tako v naslednjih letih pričelo ustvarjati amaterske odrasle in mladinske gledališke predstave. V prvem obdobju je predstave režiral Jožko Škilan (kulturni delavec v Pekrah in Limbušu; ravnatelj limbuške osnove šole). Prva predstava, ki je bila postavljena na oder, so bili Raztrganci Mateja Bora. Jošku Škilanu so se kot režiserji različnih odraslih in mladinskih gledaliških predstav pridružili še: Bratko Lešnik, Boris Onič (režiral največ predstav), Tone Šraj, Ana Kalič (režirala tudi lutkovne predstave), Janez Eržen, Peter Ternovšek idr. Ob gledaliških predstavah je v Pekre iz bližnje in daljne oklice ljudi privabil tudi kino. V dvorani kulturnega doma je namreč bilo nameščeno filmsko platno, na katerem so se vrtele filmske uspešnice tedanjega časa. Toda novi časi, pojav televizije in spreminjajoči se način življenja so sredi 80-tih let pripeljali do »zatona« društva. Šele na začetku 21. stoletja je prenova dvorane kulturnega doma dala nov zagon delovanju društva, ki je ponovno zaživelo leta 2006, prav na Prešernov dan. Predsednik društva je tedaj postal Jože Černelč, ki je z neumornim delom in prepričevanjem posameznikov ustvaril okoliščine, ki so v Pekre pripeljale tudi Toneta Partljiča. S tem pa je društvo dobilo tisti zagon in je tako lahko nadaljevalo izjemno dolgo in bogato tradicijo kulturnega udejstvovanja v Pekrah in Limbušu.
70. obletnica delovanja in preimenovanje društva
V letu 2023 je društvo praznovalo 70. obletnico delovanja. V sedemnajstih letih (2006-2023) je uprizorilo izjemno odmevne amaterske gledališke predstave, v domači dvorani gostilo na tisoče obiskovalcev in gostovalo širom po Sloveniji.
V društvu smo visok jubilej obeležili s serijo različnih dogodkov. V maju smo v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor v Knjižnem razstavišču UKM pripravili razstavo, ki smo jo poimenovali »Smej se z nami!«. V mesecu oktobru smo v Domu kulture Pekre pripravili svečano proslavo na kateri je župan MOM, Aleksander Saša Arsenovič, društvu podelil tudi mestni pečat Maribora. Poleg omenjenega je društvo s strani Zveze kulturnih društev Maribora prejelo tudi Priznanje Janeza Karlina Zveze kulturnih društev Maribora in Zlato jubilejno priznanje Javnega sklada Republike Slovenije. Zadnji dogodek, s katerim smo obeležili naše jubilejno dogajanje, je bila predstavitev knjige z naslovom Dve komediji in pekrska gledališka zgodba, v kateri je Tone Partljič opisal dolgoletno zgodovino društva ter svojo osebno pot z društvom. Monografija obsega dve Partljičevi deli – komediji Čaj za dve (2007) in Poroka čistilke Marije (2023) ter spominski esej, ki z vsebino, arhivskim gradivom ter fotografijami s predstav, odkriva vpogled v zakulisno dogajanje na odru, predstavlja pa tudi neke vrste priročnik za ljubiteljsko gledališko dejavnost. Dogodek je v sodelovanju z Mariborsko knjižnico potekal v sredo, 8. novembra, v Domu kulture Pekre.
V letu 2024 je za naše društvo nastopil prelomni trenutek. Društvo se je namreč odločilo, da se preimenuje in v novo ime društva vključi ime dolgoletnega umetniškega vodje in režiserja Toneta Partljiča. Slavnostna razglasitev preimenovanja je potekala v Domu kulture Pekre v petek, 4. oktobra.
